Dobrodošli na spletni strani Detektivske zbornice Republike Slovenije

Vabilo – PROBONO dan detektivske dejavnosti

Leto je naokoli in ponovno se bliža 21. oktober, katerega že četrto leto zapored obeležujemo kot Probono dan detektivske dejavnosti.

Na ta dan je leta 1994 potekala ustanovna skupščina, na kateri je bila ustanovljena Detektivska zbornica Republike Slovenije. Sprejet je bil statut, znak in izvoljeno je bilo prvo vodstvo. Iz tega razloga so člani Upravnega odbora DeZRS sprejeli sklep, da se 21. oktober vsako leto obeleži kot Probono dan detektivske dejavnosti.

Tako bodo letos detektivi v četrtek, 21. 10. 2021, predstavili svoje delo in delili krajše brezplačne nasvete po predhodni najavi strank. V akciji bo sodelovalo 7 prijavljenih detektivov, ki so uspeli prilagoditi svoje obveznosti in vam bodo z veseljem nudili pomoč pri vaših vprašanjih. Seznam detektivov najdete v priponki.

Predsednik Detektivske zbornice Republike Slovenije dr. Miha Dvojmoč in podpredsednik zbornice Žiga Primc bosta prisotna v prostorih zbornice na naslovu Stegne 21, 1000 Ljubljana in na voljo za pogovor ali krajši nasvet med 9.00 in 13.00 uro.

Vljudno vabljeni!

Pojasnilo DeZRS v zvezi z anonimnim pisanjem

V nadaljevanju želimo pojasniti nekatera dejstva v zvezi s skupščino Detektivske zbornice Republike Slovenije (v nadaljevanju DeZRS) in se hkrati odzvati tudi na zlonamerna anonimna pisanja, ki so se pojavila v zadnjih dneh v povezavi z izvajanjem zakonsko določenih opravil DeZRS.

Aktivnosti v zvezi s sklicano skupščino je potrebno razumeti z vidika, da ima DeZRS kot pravna oseba javnega prava javno pooblastilo za opravljanje posameznih nalog, kot to izhaja iz določb 7. člena Zakona o detektivski dejavnosti (Ur. list RS, št. 17/11, ZDD-1), upoštevajoč 121. člen Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS št. Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68; URS) in 15. člen Zakona o državni upravi (Ur. l. RS št. Zakon o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14 in 51/16, ZDU-1).

Poleg zakonskih določb, mora DeZRS pri svojem delovanju upoštevati tudi interne predpise, kot so Statut DeZRS in Poslovnik o delu skupščine DeZRS. V skladu s 15. členom Statuta DeZRS se mora skupščina sklicati najmanj enkrat letno. Zaradi nepredvidljivih razmer v povezavi s covid-19, DeZRS v letu 2020 skupščine ni izvedla. Skupščino zbornice tvorijo vsi detektivi, vpisani v evidenco detektivov, kar trenutno znaša 93 članov.

Za mnenje o možnostih izvedbe skupščine smo avgusta 2020 zaprosili Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) in NIJZ. NIJZ je ugotovil, da se skupščine DeZRS lahko udeležijo le vabljene osebe, kar pomeni, da ne gre za javno prireditev, zato njihovo mnenje ni bilo potrebno. Ministrstvo za notranje zadeve nam je sporočilo, da glede na veljavna določila Statuta in veljavnega Poslovnika o delu skupščine DeZRS, izvedba skupščine preko aplikacije ZOOM ali druge aplikacije, ki bi zagotovila tudi možnost glasovanja, ni možna. V primeru izvedbe skupščine brez predhodne spremembe Statuta ter Poslovnika o delu skupščine bi se po oceni MNZ upravičeno pojavil dvom o zakonitosti sprejetih sklepov skupščine. V izogib dvomov v zakonitost izvedbe skupščine je MNZ predlagal, da se le-to izvede na način, predpisano v internih aktih DeZRS. Upoštevajoč določila Odloka o začasni splošni omejitvi oz. prepovedi zbiranja ljudi v Republiki Sloveniji (Odlok), je MNZ menil, da gre v našem primeru za izvajanje redne dejavnosti DeZRS in nalog nosilca javnega pooblastila.

V začetku novembra 2020 je DeZRS ponovno zaprosila za mnenje MNZ glede izvedbe skupščine. MNZ je ponovno odgovoril, da izvedba skupščine preko aplikacije ZOOM ni možna. Po mnenju MNZ je Odlok, ki je veljal od 27. 10. 2020, v 4. odstavku 1. člena določal, da se Odlok ne uporablja za dejavnosti, ki se izvajajo za zagotavljanje izvajanja nalog države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih služb. Predlog MNZ je bil, da skupščino izvedemo na podlagi izjeme iz 8 točke, 1. odstavka, 4. člena Odloka. Ob tem je DeZRS seveda dolžna upoštevati priporočila NIJZ glede covid-19. Kljub dovoljenju MNZ za izvedbo skupščine v živo, je DeZRS 26. 11. 2020 zaradi slabe epidemiološke slike in skrbi za zdravje svojih članov, skupščino odpovedala.

V februarju 2021 je vodstvu zbornice potekel mandat, zato je DeZRS ponovno zaprosila za mnenje MNZ glede izvedbe skupščine in poteka mandata vodstva DeZRS. Ker se zadeva veže tudi na delovno področje Ministrstva za javno upravo (MJU), je bilo vprašanje odstopljeno MJU. Po mnenju MJU se na rok vezan mandat članov Upravnega odbora izteče s potekom roka, zato brez ustreznega (na zakonu ali statutu temelječega) akta organov ni mogoče govoriti o avtomatičnem podaljšanju mandata do sklica volilne skupščine. Iz tega izhaja, da je za normalno delovanje DeZRS volilno skupščino nujno potrebno izvesti. Dodatno je MJU v svojem odgovoru potrdilo mnenje MNZ, da 4. odstavek, 1. člena Odloka določa, da se ta odlok ne uporablja za dejavnosti, ki se izvajajo za zagotavljanje izvajanja nalog države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih služb. Poleg tega je MNZ v svojem zadnjem odgovoru DeZRS obvestil, da je bil 25. 11. 2020 sprejet Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 oz. šesti protikoronski paket (PKP 6), ki je začasno uvedel možnost izvedbe skupščine s pomočjo elektronskih sredstev tudi za tiste družbe, ki te možnosti nimajo predvidene v statutu. Priporočila MNZ v okviru njihovih pristojnosti opravljanja nadzora nad izvajanjem javnih pooblastil z dne 27. 1. 2021 so bila, da DeZRS izvede skupščino v najkrajšem možnem času, za zagotovitev doslednosti izvajanja nalog, ki izhajajo iz javnega pooblastila.

Predsednik zbornice dr. Miha Dvojmoč je tako na izredni seji UO predlagal in pozval člane Upravnega odbora, da se skupščina izvede v »online« obliki. Kljub takšnemu predlogu je vodstvo zbornice z večino izglasovalo, da se zaradi transparentnosti volitev skupščina izvede v živo. Ker je Upravni odbor organ odločanja v povezavi z organizacijo skupščine, smo k upoštevanju teh odločitev zavezani vsi člani in funkcionarji DeZRS.

Že v novembru 2020 je DeZRS na zahtevo Inšpektorata za zdravje podala obrazložitev glede same izvedbe skupščine, na katero Inšpektorat ni imel pripomb. Za izvedbo skupščine je DeZRS najela dvorano Urška na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Gospodarsko razstavišče je v zvezi z doslednim upoštevanjem varnostnih ukrepov glede epidemije COVID-19 prejelo certifikata »VARNO IN ZDRAVO NA DOGODKE« kot prizorišče in kot organizator dogodkov. Na razstavišču so nam zagotovili klimatizacijo dvorane z izključno svežim zrakom (izklop rekuperacije), ustrezno varnostno razdaljo med udeleženci na najmanj en 1,5 metra, razkuževanje površin, ki se jih obiskovalci dotikajo. Na dogodku je vedno prisotna tudi dežurna oseba, ki ves čas sproti razkužuje potrebne površine (npr. kljuke na vratih), na našo željo pa smo se dogovorili tudi za dodatne varnostne ukrepe. DeZRS je naročila tudi dodatne zaščitne maske za vabljene udeležence skupščine, poskrbeli pa bomo tudi za uporabo zaščitnih rokavic ter sprotno razkuževanje mikrofona, v kolikor bo potekala razprava pri posameznih točkah dnevnega reda. Število sedežev v dvorani bo 100, razporejenih na 1,5m razdalje. V zadnjem delu dvorane je tudi balkon, ki se ga lahko odpre za dodatno zračenje. Dodatno garderoba ne bo na voljo, ampak bo vsak posameznik svoja oblačila odložil na stol, kjer bo sedel, da bo prihajalo do minimalnega stika med posamezniki. Urejen bo tudi ločen vhod in izhod iz dvorane. Razkužila bodo postavljena ob vhodu v stavbo, ob tekočih stopnicah v drugo nadstropje in v sami dvorani na vhodu.

Izvedba skupščine je zakonsko obvezna, da lahko Detektivska zbornica Republike Slovenije kot pravna oseba javnega prava izvaja javna pooblastila za opravljanje posameznih nalog, določenih z zakonom. Ponovno poudarjamo dejstvo, da za Detektivsko zbornico Republike Slovenije veljajo enaka določila kot za institucije, ki izvajajo naloge države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih služb. Naše pojasnilo utemeljujemo tudi s prilogami oblastnih organov, s katerimi smo komunicirali o izvedbi skupščine in jih prilagamo k našemu odgovoru na anonimno pisanje. Ocenjujemo, da so navedbe v anonimnem pisanju napačne in zlonamerne, hkrati pa smo z razpošiljanjem tega pisanja zaznali kršitve v povezavi s Splošno uredbo o varstvu podatkov. S sumom kršitve bomo seznanili Informacijskega pooblaščenca.

Priloge k Pojasnilu DeZRS v zvezi z anonimin pisanjem

dr. Miha Dvojmoč
Predsednik Detektivske zbornice RS

Nekaj napotkov za stranke, ki želiji najeti detektiva

Preden najamete detektiva, se prepričajte, ali je resnično detektiv, torej član Detektivske zbornice Republike Slovenije. Tisti, ki ni, ni detektiv in po zakonu ne sme opravljati detektivskih storitev. Zakaj to poudarjamo? Zato, ker je v Sloveniji tudi nekaj takšnih oseb ali celo gospodarskih družb, ki ponujajo »detektivske storitve«. Stranke, ki jih najamejo, imajo kasneje zelo pogosto nevšečnosti in težave, ker so najele osebe, ki nimajo detektivske licence in delujejo nezakonito ter neredko pri opravljanju »detektivskih nalog« zabredejo v hude težave kot so: (izsiljevanja, grobo ravnanje ipd.), zaradi česar se v postopku znajde tudi naročnik!

Detektiv se je stranki dolžan predstaviti z značko in izkaznico, ki ju podeljuje pristojni organ Detektivska zbornica Republike Slovenije, in če stranka želi, ji pokaže tudi licenco.

Detektiva podrobno seznanite s problemom in natančno oblikujte vprašanja, na katera želite dobiti odgovor oziroma katere dokazne materiale potrebujete. Ne prekrivajte mu prav nobenih dejstev in podatkov, kajti s tem mu otežite delo, sebi pa povečate stroške. Tudi če ne bosta našla skupnega jezika, ga zavezuje poklicna molčečnost!

Zahtevajte tudi, da Vam še pred podpisom pogodbe pove okvirno ceno preiskave in vse okoliščine, ki lahko vplivajo nanjo. Primer, ki se vam dozdeva lahko rešljiv, je pa v resnici trd oreh in temu primerna bo tudi cena. Detektivsko delo ni lahko in ni poceni. Ob sklenitvi pogodbe bodite pozorni na določila v njej. Običaj je, da detektivi vzamejo predujem, še preden začno s preiskavo, medtem ko izstavijo račun po zaključeni preiskavi in oddanem poročilu. Priporočena cena urne postavke detektiva je 70,00 EUR, vendar lahko odstopa glede na zahtevnost posameznega primera in ceno, ki jo posamezen detektiv dosega na trgu detektivskih storitev.

Lahko se pogodite tudi za pavšal, kar se običajno izkaže kot najboljša rešitev, še zlasti, kadar gre za zahtevnejši primer. Detektivu morate plačati tudi kilometrino, dnevnice in druge potrebne razumne stroške. Večina detektivov se s stranko dogovori za limit, do katerega lahko sami presojajo o upravičenosti stroška, medtem ko za strošek nad limitom potrebujejo pristanek stranke. Vsak detektiv bo naredil vse, kar je v njegovih močeh, da bo zadovoljil stranko in rešil njen primer. Vendar so tudi primeri, ki jih detektiv kljub vsemu trudu, znanju, izkušnjam in delu, ki ga je vložil v njegovo reševanje, ne more rešiti oziroma so rezultati in ugotovitve drugačni, kot jih je pričakoval naročnik. Tudi v takem primeru ste mu dolžni izplačati pogodbeno dogovorjeni znesek.