Dobrodošli na spletni strani Detektivske zbornice Republike Slovenije

PROBONO dan detektivske dejavnosti

Dne 21.10.1994 je bila ustanovna skupščina DeZRS, na kateri je bila ustanovljena DeZRS. Sprejet je bil statut, znak in izvoljeno je bilo prvo vodstvo. Iz tega razloga so člani UO sprejeli sklep, da se dan 1. skupščine DeZRS 21. oktober obeleži kot probono dan detektivske dejavnosti vsako leto.

Tako bodo tudi letos detektivi v ponedeljek, 21.10. 2019 med 10.00 in 14.00 uro, predstavili svoje delo in delili krajše brezplačne nasvete po predhodni najavi strank. V akciji bo sodelovalo 15 prijavljenih detektivov, ki so uspeli prilagoditi svoje obveznosti in vam bodo z veseljem odgovarjali na vaša vprašanja.

Predsednik DeZRs dr. Miha Dvojmoč in podpredsednik DeZRS Žiga Primc bosta prisotna v prostorih DeZRS in na voljo za pogovor ali krajši nasvet.

Vljudno vabljeni!

Na tej povezavi se nahaja seznam detektivov, ki bodo sodelovali na Probono dnevu – kliknite tu!

Uradno stališče Detektivske zbornice RS

Na podlagi 30. člena Statuta Detektivske zbornice RS in skladno s sklepom, sprejetim na 16. seji Upravnega odbora dne 25. 02.2019, Upravni odbor Detektivske zbornice RS izdaja

URADNO STALIŠČE DETEKTIVSKE ZBORNICE RS

»Kdor opravlja naloge iz 26. člena Zakona o detektivski dejavnosti v povezavi z uporabo kateregakoli od upravičenj iz 27. člena Zakona o detektivski dejavnosti, opravlja delo detektiva, zato mora izpolnjevati pogoje za opravljanje detektivske dejavnosti, skladno z 12. členom Zakona o detektivski dejavnosti«.

dr. Miha Dvojmoč
Predsednik Detektivske zbornice RS

Povezava do PDF dokumenta

Nekaj napotkov za stranke, ki želiji najeti detektiva

Preden najamete detektiva, se prepričajte, ali je resnično detektiv, torej član Detektivske zbornice Republike Slovenije. Tisti, ki ni, ni detektiv in po zakonu ne sme opravljati detektivskih storitev. Zakaj to poudarjamo? Zato, ker je v Sloveniji tudi nekaj takšnih oseb ali celo gospodarskih družb, ki ponujajo »detektivske storitve«. Stranke, ki jih najamejo, imajo kasneje zelo pogosto nevšečnosti in težave, ker so najele osebe, ki nimajo detektivske licence in delujejo nezakonito ter neredko pri opravljanju »detektivskih nalog« zabredejo v hude težave kot so: (izsiljevanja, grobo ravnanje ipd.), zaradi česar se v postopku znajde tudi naročnik!

Detektiv se je stranki dolžan predstaviti z značko in izkaznico, ki ju podeljuje pristojni organ Detektivska zbornica Republike Slovenije, in če stranka želi, ji pokaže tudi licenco.

Detektiva podrobno seznanite s problemom in natančno oblikujte vprašanja, na katera želite dobiti odgovor oziroma katere dokazne materiale potrebujete. Ne prekrivajte mu prav nobenih dejstev in podatkov, kajti s tem mu otežite delo, sebi pa povečate stroške. Tudi če ne bosta našla skupnega jezika, ga zavezuje poklicna molčečnost!

Zahtevajte tudi, da Vam še pred podpisom pogodbe pove okvirno ceno preiskave in vse okoliščine, ki lahko vplivajo nanjo. Primer, ki se vam dozdeva lahko rešljiv, je pa v resnici trd oreh in temu primerna bo tudi cena. Detektivsko delo ni lahko in ni poceni. Ob sklenitvi pogodbe bodite pozorni na določila v njej. Običaj je, da detektivi vzamejo predujem, še preden začno s preiskavo, medtem ko izstavijo račun po zaključeni preiskavi in oddanem poročilu. Priporočena cena urne postavke detektiva je 70,00 EUR, vendar lahko odstopa glede na zahtevnost posameznega primera in ceno, ki jo posamezen detektiv dosega na trgu detektivskih storitev.

Lahko se pogodite tudi za pavšal, kar se običajno izkaže kot najboljša rešitev, še zlasti, kadar gre za zahtevnejši primer. Detektivu morate plačati tudi kilometrino, dnevnice in druge potrebne razumne stroške. Večina detektivov se s stranko dogovori za limit, do katerega lahko sami presojajo o upravičenosti stroška, medtem ko za strošek nad limitom potrebujejo pristanek stranke. Vsak detektiv bo naredil vse, kar je v njegovih močeh, da bo zadovoljil stranko in rešil njen primer. Vendar so tudi primeri, ki jih detektiv kljub vsemu trudu, znanju, izkušnjam in delu, ki ga je vložil v njegovo reševanje, ne more rešiti oziroma so rezultati in ugotovitve drugačni, kot jih je pričakoval naročnik. Tudi v takem primeru ste mu dolžni izplačati pogodbeno dogovorjeni znesek.