Detektiva podrobno seznanite s problemom in natančno oblikujte vprašanja, na katera želite dobiti odgovor oz. katere dokazne materiale potrebujete.
Preden najamete detektiva, se prepričajte, ali je resnično detektiv, torej član Detektivske zbornice Republike Slovenije.
Detektiv lahko opravlja dejavnosti na področjih, ki so določena z Zakonom o detektivski dejavnosti (ZDD-1).
Objavljamo prosto delovno mesto – poslovni sekretar / poslovna sekretarka
Za več informacij o prostem delovnem mestu kliknite tu (PDF).
V nadaljevanju želimo pojasniti nekatera dejstva v zvezi s skupščino Detektivske zbornice Republike Slovenije (v nadaljevanju DeZRS) in se hkrati odzvati tudi na zlonamerna anonimna pisanja, ki so se pojavila v zadnjih dneh v povezavi z izvajanjem zakonsko določenih opravil DeZRS.
Aktivnosti v zvezi s sklicano skupščino je potrebno razumeti z vidika, da ima DeZRS kot pravna oseba javnega prava javno pooblastilo za opravljanje posameznih nalog, kot to izhaja iz določb 7. člena Zakona o detektivski dejavnosti (Ur. list RS, št. 17/11, ZDD-1), upoštevajoč 121. člen Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS št. Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68; URS) in 15. člen Zakona o državni upravi (Ur. l. RS št. Zakon o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14 in 51/16, ZDU-1).
Poleg zakonskih določb, mora DeZRS pri svojem delovanju upoštevati tudi interne predpise, kot so Statut DeZRS in Poslovnik o delu skupščine DeZRS. V skladu s 15. členom Statuta DeZRS se mora skupščina sklicati najmanj enkrat letno. Zaradi nepredvidljivih razmer v povezavi s covid-19, DeZRS v letu 2020 skupščine ni izvedla. Skupščino zbornice tvorijo vsi detektivi, vpisani v evidenco detektivov, kar trenutno znaša 93 članov.
Za mnenje o možnostih izvedbe skupščine smo avgusta 2020 zaprosili Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) in NIJZ. NIJZ je ugotovil, da se skupščine DeZRS lahko udeležijo le vabljene osebe, kar pomeni, da ne gre za javno prireditev, zato njihovo mnenje ni bilo potrebno. Ministrstvo za notranje zadeve nam je sporočilo, da glede na veljavna določila Statuta in veljavnega Poslovnika o delu skupščine DeZRS, izvedba skupščine preko aplikacije ZOOM ali druge aplikacije, ki bi zagotovila tudi možnost glasovanja, ni možna. V primeru izvedbe skupščine brez predhodne spremembe Statuta ter Poslovnika o delu skupščine bi se po oceni MNZ upravičeno pojavil dvom o zakonitosti sprejetih sklepov skupščine. V izogib dvomov v zakonitost izvedbe skupščine je MNZ predlagal, da se le-to izvede na način, predpisano v internih aktih DeZRS. Upoštevajoč določila Odloka o začasni splošni omejitvi oz. prepovedi zbiranja ljudi v Republiki Sloveniji (Odlok), je MNZ menil, da gre v našem primeru za izvajanje redne dejavnosti DeZRS in nalog nosilca javnega pooblastila.
V začetku novembra 2020 je DeZRS ponovno zaprosila za mnenje MNZ glede izvedbe skupščine. MNZ je ponovno odgovoril, da izvedba skupščine preko aplikacije ZOOM ni možna. Po mnenju MNZ je Odlok, ki je veljal od 27. 10. 2020, v 4. odstavku 1. člena določal, da se Odlok ne uporablja za dejavnosti, ki se izvajajo za zagotavljanje izvajanja nalog države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih služb. Predlog MNZ je bil, da skupščino izvedemo na podlagi izjeme iz 8 točke, 1. odstavka, 4. člena Odloka. Ob tem je DeZRS seveda dolžna upoštevati priporočila NIJZ glede covid-19. Kljub dovoljenju MNZ za izvedbo skupščine v živo, je DeZRS 26. 11. 2020 zaradi slabe epidemiološke slike in skrbi za zdravje svojih članov, skupščino odpovedala.
V februarju 2021 je vodstvu zbornice potekel mandat, zato je DeZRS ponovno zaprosila za mnenje MNZ glede izvedbe skupščine in poteka mandata vodstva DeZRS. Ker se zadeva veže tudi na delovno področje Ministrstva za javno upravo (MJU), je bilo vprašanje odstopljeno MJU. Po mnenju MJU se na rok vezan mandat članov Upravnega odbora izteče s potekom roka, zato brez ustreznega (na zakonu ali statutu temelječega) akta organov ni mogoče govoriti o avtomatičnem podaljšanju mandata do sklica volilne skupščine. Iz tega izhaja, da je za normalno delovanje DeZRS volilno skupščino nujno potrebno izvesti. Dodatno je MJU v svojem odgovoru potrdilo mnenje MNZ, da 4. odstavek, 1. člena Odloka določa, da se ta odlok ne uporablja za dejavnosti, ki se izvajajo za zagotavljanje izvajanja nalog države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih služb. Poleg tega je MNZ v svojem zadnjem odgovoru DeZRS obvestil, da je bil 25. 11. 2020 sprejet Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 oz. šesti protikoronski paket (PKP 6), ki je začasno uvedel možnost izvedbe skupščine s pomočjo elektronskih sredstev tudi za tiste družbe, ki te možnosti nimajo predvidene v statutu. Priporočila MNZ v okviru njihovih pristojnosti opravljanja nadzora nad izvajanjem javnih pooblastil z dne 27. 1. 2021 so bila, da DeZRS izvede skupščino v najkrajšem možnem času, za zagotovitev doslednosti izvajanja nalog, ki izhajajo iz javnega pooblastila.
Predsednik zbornice dr. Miha Dvojmoč je tako na izredni seji UO predlagal in pozval člane Upravnega odbora, da se skupščina izvede v »online« obliki. Kljub takšnemu predlogu je vodstvo zbornice z večino izglasovalo, da se zaradi transparentnosti volitev skupščina izvede v živo. Ker je Upravni odbor organ odločanja v povezavi z organizacijo skupščine, smo k upoštevanju teh odločitev zavezani vsi člani in funkcionarji DeZRS.
Že v novembru 2020 je DeZRS na zahtevo Inšpektorata za zdravje podala obrazložitev glede same izvedbe skupščine, na katero Inšpektorat ni imel pripomb. Za izvedbo skupščine je DeZRS najela dvorano Urška na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Gospodarsko razstavišče je v zvezi z doslednim upoštevanjem varnostnih ukrepov glede epidemije COVID-19 prejelo certifikata »VARNO IN ZDRAVO NA DOGODKE« kot prizorišče in kot organizator dogodkov. Na razstavišču so nam zagotovili klimatizacijo dvorane z izključno svežim zrakom (izklop rekuperacije), ustrezno varnostno razdaljo med udeleženci na najmanj en 1,5 metra, razkuževanje površin, ki se jih obiskovalci dotikajo. Na dogodku je vedno prisotna tudi dežurna oseba, ki ves čas sproti razkužuje potrebne površine (npr. kljuke na vratih), na našo željo pa smo se dogovorili tudi za dodatne varnostne ukrepe. DeZRS je naročila tudi dodatne zaščitne maske za vabljene udeležence skupščine, poskrbeli pa bomo tudi za uporabo zaščitnih rokavic ter sprotno razkuževanje mikrofona, v kolikor bo potekala razprava pri posameznih točkah dnevnega reda. Število sedežev v dvorani bo 100, razporejenih na 1,5m razdalje. V zadnjem delu dvorane je tudi balkon, ki se ga lahko odpre za dodatno zračenje. Dodatno garderoba ne bo na voljo, ampak bo vsak posameznik svoja oblačila odložil na stol, kjer bo sedel, da bo prihajalo do minimalnega stika med posamezniki. Urejen bo tudi ločen vhod in izhod iz dvorane. Razkužila bodo postavljena ob vhodu v stavbo, ob tekočih stopnicah v drugo nadstropje in v sami dvorani na vhodu.
Izvedba skupščine je zakonsko obvezna, da lahko Detektivska zbornica Republike Slovenije kot pravna oseba javnega prava izvaja javna pooblastila za opravljanje posameznih nalog, določenih z zakonom. Ponovno poudarjamo dejstvo, da za Detektivsko zbornico Republike Slovenije veljajo enaka določila kot za institucije, ki izvajajo naloge države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih služb. Naše pojasnilo utemeljujemo tudi s prilogami oblastnih organov, s katerimi smo komunicirali o izvedbi skupščine in jih prilagamo k našemu odgovoru na anonimno pisanje. Ocenjujemo, da so navedbe v anonimnem pisanju napačne in zlonamerne, hkrati pa smo z razpošiljanjem tega pisanja zaznali kršitve v povezavi s Splošno uredbo o varstvu podatkov. S sumom kršitve bomo seznanili Informacijskega pooblaščenca.
Priloge k Pojasnilu DeZRS v zvezi z anonimin pisanjem
dr. Miha Dvojmoč
Predsednik Detektivske zbornice RS
Leto je naokoli in ponovno se bliža 21. oktober, katerega že tretje leto zapored obeležujemo kot Probono dan detektivske dejavnosti.
Na ta dan je leta 1994 potekala ustanovna skupščina, na kateri je bila ustanovljena Detektivska zbornica RS. Sprejet je bil statut, znak in izvoljeno je bilo prvo vodstvo. Iz tega razloga so člani Upravnega odbora DeZRS sprejeli sklep, da se dan 1. skupščine DeZRS, 21. oktober, obeleži kot Probono dan detektivske dejavnosti vsako leto.
Tako bodo letos detektivi v sredo, 21.10. 2020 med 10.00 in 14.00 uro, predstavili svoje delo in delili krajše brezplačne nasvete po predhodni najavi strank. V akciji bo sodelovalo 15 prijavljenih detektivov, ki so uspeli prilagoditi svoje obveznosti in vam bodo z veseljem nudili pomoč pri vaših vprašanjih.
Predsednik DeZRS dr. Miha Dvojmoč in podpredsednik DeZRS Žiga Primc bosta prisotna v prostorih DeZRS, Stegne 21, 1000 Ljubljana in na voljo za pogovor ali krajši nasvet.
Vljudno vabljeni!
Na tej povezavi se nahaja seznam detektivov, ki bodo sodelovali na Probono dnevu – kliknite tu!
Detektivska zbornica RS Stegne 21, 1000 LJUBLJANA išče doslednega, ciljno usmerjenega, komunikativnega in odgovornega izvajalca(-ko) del sekretarja(-ke) DeZRS, ki zna komunicirati s člani zbornice in z institucijami ter organi, s katerimi neposredno ali posredno DeZRS sodeluje v Sloveniji in tujini. Delo se sklepa za določen čas 3 mesecev s krajšim delovnim časom od polnega in sicer za 4 ure, z možnostjo podaljšanja pogodbe o sodelovanju. Izvajanje del se pretežno opravlja na sedežu DeZRS.
Za celotni razpis kliknite tu.
Na podlagi 30. člena Statuta Detektivske zbornice RS in skladno s sklepom, sprejetim na 16. seji Upravnega odbora dne 25. 02.2019, Upravni odbor Detektivske zbornice RS izdaja
URADNO STALIŠČE DETEKTIVSKE ZBORNICE RS
»Kdor opravlja naloge iz 26. člena Zakona o detektivski dejavnosti v povezavi z uporabo kateregakoli od upravičenj iz 27. člena Zakona o detektivski dejavnosti, opravlja delo detektiva, zato mora izpolnjevati pogoje za opravljanje detektivske dejavnosti, skladno z 12. členom Zakona o detektivski dejavnosti«.
dr. Miha Dvojmoč
Predsednik Detektivske zbornice RS
Spoštovani!
Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru in Detektivska zbornica Slovenije vas vabita na predstavitev ugotovitev raziskave z naslovom
Detektivska dejavnost v RS – analiza trenutnega stanja, smeri prihodnjega razvoja in spremembe normativno-pravne ureditve.
Vabimo vas, da se nam pridružite v sredo 13. februarja 2019 ob 10. uri v predavalnici Sava, CPU Center za poslovno usposabljanje, Kardeljeva ploščad 27a, Ljubljana.
Parkirišče je zagotovljeno pred objektom, prosimo pa vas, da nam svojo udeležbo sporočite na elektronski poštni naslov: info@detektivska-zbornica.si
Vljudno vabljeni!
Predsednik DeZRS, doc. dr. Miha Dvojmoč in sekretarka DeZRS, Polona Hrastnik sta se v ponedeljek, 12. februarja 2018 v prostorih Varuha človekovih pravic sestala z Varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer, njenim namestnikom Ivanom Šelihom in svetovalko varuha Ano Marijo Polutnik.
Na srečanju so govorili predvsem o detektivski dejavnosti, delovanju detektivov v skladu s ZDD-1 ter o problematiki nezakonitega izvajanja upravičenj, ki so podeljena licenciranim detektivom. Predsednik DeZRS je Varuhinjo seznanil z nezakonitimi praksami, ki se v zadnjem obdobju celo povečujejo, in sicer predvsem na področju preverjanja bolniških staležev, ko nepooblaščene osebe, ki niso varnostno preverjene, opravljajo nadzor bolniškega staleža. Ker gre za grob poseg v človekove pravice, pri čemer je nadzorovani občutno šibkejša stranka, je prav, da se s tem seznani tudi Varuhinjo človekovih pravic. Obenem so govorili tudi o nujnosti prenove zakonodaje na področju detektivske dejavnosti tudi v luči zagotavljanja varstva človekovih pravic in učinkovitega pravnega varstva ter potrdili, da bodo dosedanje pripombe varuha v zvezi z pritožbenim postopkom upoštevane pri prenovi predpisov, varuhinja pa je izrazila pripravljenost, da bo spremljala prenovo zakonodaje in v kolikor bo potrebno tudi sodelovala s svojimi pripombami ter predlogi.
Detektivska zbornica opozarja na problem nadzora bolniškega staleža, ki ga nezakonito opravljajo nepooblaščene osebe in s tem posegajo v temeljne človekove pravice in svoboščine. V zvezi s tem in ob sodelovanju konfederacije sindikatov Slovenije, je bil v medijih objavljen tudi članek, ki si ga lahko preberete na povezavi tukaj. Detektiv z licenco je edina oseba, ki lahko opravlja nadzor bolniškega staleža ob tem pa zavaruje tako pravice delavca kot delodajalca.
Detektivska zbornica Republike Slovenije je v prostorih Policijske akademije v Tacnu organizirala prednovoletno srečanje na katerem so se članom zbornice pridružili tudi številni povabljeni gostje in predstavniki medijskih hiš. Ob tem so udeležence nagovorili dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora, generalni direktor policije mag. Marjan Fank, dekan Fakultete za varnostne vede dr. Andrej Sotlar ter predsednik DeZRS dr. Miha Dvojmoč.
V svojih nagovorih so predvsem poudarili pomembnost sodelovanja med detektivi in policijo, prispevek detektivov k zagotavljanju nacionalne varnosti ter zagotovilo strokovnosti, ki ga detektivi predstavljajo v javnosti. Srečanje se je nato nadaljevalo z ogledom Muzeja slovenske policije in sproščenim druženjem v prostorih policijske akademije.
Objava v medijih: RTVS
